»Ta esejistični prvenec je eleganten popis avtoričinega sveta, pa obenem poklon vsem tistim velikim zgodovinskim figuram in življenjskim sopotnikom, ki so plemenitili njenega duha. (...) Ko Helena Koder pripoveduje o tem, kako doživlja in je doživljala prevajalko Radojko Vrančič, pesnika Petra Kolška in Milana Jesiha, filozofinjo Almo Sodnik, skladatelja Urbana Kodra, nam hkrati pove, kako je skoznje spoznavala velikane ameriškega jazza, pisanje Marcela Prousta, poezijo Wislawe Szymborske, slike Jana Vermeerja, romane Petra Handkeja, misli Montaigna, Descartesa in Kanta.«

»Helena Koder v svojem knjižnem prvencu razmišlja o umetnosti z veliko in malo začetnico, o umetnosti, ki je včasih visoka, težko dostopna gora, a tudi o umetnosti življenja, ki ni nič manj pomembna. Esejistična zbirka Krošnja z neznanimi sadeži je navdihujoče pričevanje o tem, da je, kljub vsem končnostim, življenje neskončno zanimivo in polno smisla.«

»Zadnjih devet mesecev ujetništva sem bil v isti celici, od koder je prišlo sporočilo.«

»Želel je postaviti program in začel vabiti režiserje z akademije, da bi sodelovali z nami scenaristi. Takrat smo začeli bolj resno pisati scenarije.«

»V vodstvo so potem pozneje prihajali ljudje, ki niso vedeli, kako program nastaja. Mogoče so vedeli, kako izgleda program, ne pa tudi tega, kako ga narediti. To je velika napaka.«

»Gorski reševalec je izšolan za poklic prostovoljnega reševalca, in ne vodnika. Skrajni, ampak res skrajni čas pa je, da si GRZS pogleda v oči in začne postopke profesionalizacije gorskega reševanja v Sloveniji.«

»Kar se profesionalizacije tiče, ste novinarji dobesedno hlepeli po tem in je bila to v bistvu precej lahka naloga.«

»Visoko in globoko v prsnem košu nastane nedoločljiv pritisk, ki se čustveno izraža kot nekaj med vzhičenostjo in otožnostjo, v podstati pa je neizraženo zavedanje o vsem, kar ne bo moglo biti nikoli izpolnjeno. Zavedanje lastne nemoči. Vendar v tem ni nobene žalosti. Niti revolta. In sploh ne vdanosti.«

»Ne moti me, dokler so žvižgači pri tem vljudni. Na to v resnici gledam kot na kompliment.«